NASILJE NAD ŽENSKAMI

Izzivi in usmeritve

Nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih je bolj prikrito, zato ga je tudi teže prepoznati in preprečevati. Večina takšnega nasilja je storjenega v stanovanju. Med žrtvami je največ žensk, ki so s povzročiteljem v zakonskem ali zunajzakonskem razmerju.

 

Strokovne institucije (zdravstvene, socialne, pravosodne, izobraževalne, policija) podatkov o nasilju v družini ne vodijo koordinirano, zato je spremljanje pojavnosti nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih precej omejeno.

 

Po ocenah nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja in odpravljanja posledic nasilja nad ženskami, je v Sloveniji delež neprijavljenega nasilja, zlasti ko gre za nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih, mnogo višji od uradnih podatkov.

 

Na razsežnosti nasilja kaže tudi potreba po razširitvi mreže zatočišč in drugih oblik pomoči za ženske in otroke, ki doživljajo nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih.

 

Ne moremo pa tudi mimo problema nasilja nad ženskami, pripadnicami ranljivih družbenih skupin (npr. starejše ženske, invalidke, pripadnice etničnih manjšin brez državljanstva), ki jim je pogosto onemogočen dostop do pomoči, bodisi zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi različnih administrativnih ovir.

 

Nasilje nad ženskami v Sloveniji ni več samo problem zasebne sfere, temveč je dobilo širše družbene razsežnosti s prepoznanjem potrebe po sistemski ureditvi preprečevanja nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih.

 

V prvi vrsti je potrebna interdisciplinarno usklajena obravnava žrtev nasilja v zakonodaji in v praksi. Zakonodaja in programi pomoči morajo sistemsko obravnavati žrtev, storilca, ukrepe strokovnih institucij in ozaveščanje širše družbe ter določati primerno pravno, socialno in drugo varstvo.

Zato sta pomembna stalno usposabljanje in izobraževanje različnih strokovnih kadrov, ki se srečujejo z žrtvami nasilja: policije, pravosodja, zdravstva, socialnega dela, šolstva, strokovnega svetovanja.

 

Poleg tega pa je potrebno v vseh ustreznih institucijah vzpostaviti koordinirano spremljanje podatkov o nasilju nad ženskami, s poudarkom na kazalcih, ki jih je sprejela Evropska unija.

 

Celoten sistem preprečevanja nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih mora temeljiti na ničelni strpnosti do vseh vrst nasilja.

Poleg tega pa se mora vrednostni sistem v slovenski družbi razvijati v smeri, kjer bo nasilje prepoznano kot nedopustno kršenje temeljnih človekovih pravic.

Zato je nujno načrtno ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih, predvsem pa vključevanje tematike nesprejemljivosti nasilja, nenasilnih načinov reševanja konfliktov, spoštovanja človekovih pravic ter razvoja osebnih in družbenih vrednot v šolske programe.

 

 

 

 

 

 

Akcije Urada za enake možnosti

Zakonodaja

Publikacije in ostala gradiva

Uporabne povezave