• Urad za enake možnosti
• DELOVNA PODROČJA
• ZAGOVORNIK
• POSVETOVALNA IN DELOVNA TELESA
• MEDIJSKO SREDIŠČE
• ZAKONODAJA IN DOKUMENTI
• O URADU

• WWW.UEM.GOV.SI/
• ZAGOVORNIK

ZAGOVORNIK

• Zakon o enakih možnostih žensk in moških
• Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja

Leta 2003 je pričel delovati institut zagovorništva enakih možnosti žensk in moških. Ustanovljen je bil z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških, ki velja od julija 2002, in sicer z namenom odkrivanja obstoja diskriminacije žensk in moških na posameznih področjih družbenega življenja ter večanja prepoznavnosti problema in enakih možnosti spolov v širši javnosti. Namen je bil tudi prispevati k večji ozaveščenosti in boljšemu poznavanju pravic na področju enakosti spolov.

Poleg spola so lahko razlog za neenako obravnavanje oziroma diskriminacijo tudi druge osebne okoliščine, hkrati pa diskriminacija ni problem, značilen samo za Slovenijo. Z neenakim obravnavanjem se spopadajo v vseh državah članicah Evropske unije, zato sta bili z namenom boja proti diskriminaciji sprejeti direktivi o uresničevanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na rasno ali etnično poreklo (Direktiva 2000/43/ES) in o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (Direktiva 2000/78/ES). Na njuni podlagi so posamezne države članice sprejele posebne zakone. V Sloveniji je to Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju: ZUNEO), ki ureja institut zagovorništva načela enakosti.  

Zagovornik oziroma zagovornica načela enakosti od leta 2005 obravnava primere domnevne diskriminacije glede na katerokoli osebno okoliščino (spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino). Namen obravnave je v odkrivanju in opozarjanju na obstoj diskriminacije ter osveščanju javnosti v zvezi s to problematiko. Daje splošne informacije in pojasnila v zvezi z diskriminacijo, pri obravnavi primera pa opozarja na ugotovljene nepravilnosti ter priporoča, kako jih odpraviti ter tako prispeva k reševanju nesoglasij med sprtima stranema po mirni poti.  

Najprej je na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških s svojim delom pričela zagovornica enakih možnosti žensk in moških. Njeno delovno področje je zajemalo le področje diskriminacije zaradi spola. Nato je bil s sprejetjem ZUNEO uveden institut zagovorništva načela enakosti za obravnavo primerov domnevne diskriminacije na podlagi vseh osebnih okoliščin.

ZUNEO dopušča možnost, da poleg zagovornika oziroma zagovornice načela enakosti delujejo tudi posebni zagovorniki oziroma zagovornice za posamezno osebno okoliščino. Za obravnavo pobude se v vseh primerih uporablja enak postopek.

Delo zagovorništva enakih možnosti žensk in moških ter zagovorništva načela enakosti opravlja ena oseba, ki ima naziv zagovornik načela enakosti.

Pritožba oziroma pobuda

Zagovornik obravnava vaše pobude oziroma pritožbe s primeri domnevne diskriminacije. Izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršiteljici ali kršitelju, kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice. Na ta način skuša s svojim posredovanjem na neformalen način odpraviti kršitev in pomaga izboljšati prihodnjo prakso. Če problema ni mogoče rešiti na tak način, lahko zagovornik inšpekcijam predlaga pregon prekrška.

Postopek

Postopek pred zagovornikom ni zapleten, je brezplačen ter zaupen. 

Zagovornik nudi tudi pomoč pri pravnem varstvu pred diskriminacijo v drugih postopkih, npr. z nasvetom o tem, katere pravne poti imate na voljo in kako jih uporabiti pred drugimi državnimi organi.  

Kaj mora vsebovati pobuda?

Pobuda je pisna ali ustna, podana na zapisnik. Vsebovati mora vsaj osnovne podatke, ki omogočajo obravnavo primera: opredelitev kršitve, opis dogodka oziroma situacije, ki naj bi predstavljala diskriminacijo, kdo naj bi kršitev povzročil in na kakšen način. Potrebno je navesti čim več podatkov in dokazil (npr. predložiti dokumentacijo).

Kdaj mora biti pobuda dana?

Najbolje je, da je pobuda dana čim prej po domnevni kršitvi, najkasneje pa v 1 letu. Izjemoma zagovornik obravnava tudi starejšo kršitev, vendar le, če oceni, da je to smiselno.  

Potek obravnave

Praviloma je pisen. Zagovornik lahko od vseh vpletenih zahteva dodatna pisna ali ustna pojasnila. Vsi domnevni kršitelji in kršiteljice so zagovorniku v roku, ki ga sam določi, dolžni posredovati vse zahtevane podatke, dokazila in informacije. Če oceni, da bi to pripomoglo k razjasnitvi primera, lahko vpletene povabi tudi na razgovor, soočenje ipd.

Dokazovanje

Dokazno breme je deljeno. Če vsaj z nekaj dokazi lahko potrdite domnevo (sum), da je prišlo v vašem primeru do diskriminacije, se breme dokazovanja, da diskriminacije ni, prevali na nasprotno stran – na domnevnega kršitelja ali kršiteljico.

Zaščita med obravnavo

Zagovornik lahko pozove domnevnega kršitelja ali kršiteljico, naj z ukrepi (svetuje, katerimi) prepreči, da ne bi bili izpostavljeni neugodnim posledicam (npr. nadlegovanju kolegov, povračilnim ukrepom, sankcijam, šikaniranju…) oziroma, da odpravi takšne posledice. Enako varstvo je zagotovljeno tudi osebi, ki vam pomaga (priča, zaupnik, zagovornik, sindikalni predstavnik…). Pravno obvezne in izvršljive ukrepe v ta namen odredi inšpekcija. 

Izid postopka

Postopek se praviloma zaključi s pisnim mnenjem, v katerem zagovornik navede svoje ugotovitve, opozori na ugotovljene nepravilnosti in kršitelju priporoči, kako naj se odpravijo. Zagovornik lahko postavi rok, v katerem ga mora kršiteljica ali kršitelj kršitelj obvestiti o uvedenih ukrepih za odpravo nepravilnosti. Če kršiteljica ali kršitelj zagovornikovo mnenje upošteva, na tak način dobite svoje moralno zadoščenje, nekatere posledice kršitve se skuša odpraviti, postopek pa se zaključi. To sicer ne pomeni, da svojih pravic ne morete uveljavljati še v drugih (npr. sodnih) postopkih. Če pa kršiteljica ali kršitelj mnenja ne upošteva, s svojim ravnanjem vztraja pri diskriminaciji ali ne odgovarja na zagovornikove pozive, zagovornik zadevo praviloma posreduje v obravnavo pristojni inšpekciji (npr. delovni, tržni, socialni inšpekciji…), ki lahko zoper kršiteljico ali kršitelja uvede postopek o prekršku in izreče globo. Če oceni, da so podani znaki kakega kaznivega dejanja, je zagovornik zadevo dolžan odstopiti organom pregona (policija, tožilstvo). V posebej utemeljenih primerih, zlasti, če oceni, da gre za t.i. strateški, npr. za razvoj prakse splošno pomemben primer, vam lahko pomaga tudi pri uveljavljanju pravic v drugih postopkih s pravnimi sredstvi.

Zanima me, kaj se dogaja z vami!

Če utegnete vas prosim, da mi poročate o napredku v zadevi tudi po zaključku obravnave, o morebitni uporabi drugih pravnih sredstev, o spremembi prakse ipd.

• Tukaj je možna e-prijava diskriminacije.
• Obrazec za prijavo primera (.doc)
• Obrazec za prijavo primera (.pdf)
• Obrazec za prijavo primera (povečan tisk)

• Povezava na poročila

• Zagovorništvo enakih možnosti žensk in moških v EU in Sloveniji (publikacija, 2003)
• Zagovornica enakih možnosti žensk in moških (zloženka, 2003)
• Zagovornica načela enakosti (zloženka, 2005)

• Konferenca Načelo enakega obravnavanja. Novi pristopi in prakse. (Praksa zagovorništva načela enakosti) (2005)

V okviru projekta Načelo enakega obravnavanja: novi pristopi in prakse, ki ga je urad izvedel ob finančni podpori Evropske komisije, je bila v Ljubljani konferenca, na kateri je bila predstavljena praksa zagovorništva načela enakosti v Sloveniji in na Švedskem. Na konferenci so sodelovali Hans Ytterberg (švedski varuh proti diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti), Andres Delgado (administrativni direktor urada švedske varuhinje proti diskriminaciji na osnovi etnične pripadnosti), Tatjana Strojan (takratna zagovornica načela enakosti) in Meta Maksimovič (predstavnica EU kampanje "Za raznolikost. Proti diskriminaciji." za Slovenijo).

V okviru projekta je nastala tudi brošura Nediskriminacija in zloženka o zagovornici načela enakosti.

• Konferenca Nov pristop k uresničevanju enakosti žensk in moških (Praksa zagovorništva enakih možnosti žensk in moških) (2003)

 V okviru projekta Informiranje in ozaveščanje o novem pristopu do obravnave primerov domnevnega neenakega obravnavanja spolov: zagovornica oziroma zagovornik enakih možnosti žensk in moških (Program EU za enakost spolov 2002, ki ga financira Evropska komisija) je urad organiziral konferenco, na kateri so sodelovale Ingrid Nikolay-Leitner (avstrijska varuhinja enakih možnosti na področju zaposlovanja), Kristin Mile (norveška varuhinja enakosti spolov) in Tatjana Strojan (Urad za enake možnosti).

V okviru projekta je nastala tudi publikacija Zagovorništvo enakih možnosti žensk in moških v EU in Sloveniji.